STARI MLIN

 

 

Nekoč ob mlinu starem

sva sedela,

se še spominjaš,

draga moja ti?

 

Kolesa vodna

so se tam vrtela

in s kapljicami vode

so rosile oba.

 

Zaljubljena ob reki

sva sedela,

poslušala sva spev

razjarjenih voda.

 

Drug drugemu

v besedi sva verjela,

uživala v poljubih

sva midva.

 

Sedaj pa sinko najin

na bregu tam poseda.

Dekle objema

in s poljubi jo bodri.

Le mlin tam stari

zdaj sameva,

kolo nobeno

več ne vrti.